Potopisnih blogov je danes na spletu malo morje in z vidika izvirnosti in svežine ima pisec, ki se po tej poti želi podati prvič v življenju, zagotovo težko nalogo. Tega se dobro zavedam, a želja po ubeseditvi vseh občutenj in doživetji je rastla, čeprav sem jo sprva nenehno dušila. Zgodbe so postajale vse bolj neverjetne in tragikomične in zato vredne zapisa, kljub temu pa nekaj opozoril, prebliskov, pred nadaljnjim branjem ni odveč.
Bralec naj se ves čas zaveda, da vsebina tega bloga temelji na osebnih izkušnjah in zato izredno subjektivnem dojemanju okolice. Slednje poudarjam, ker ne želim, da bi zapisi kogarkoli napeljali k stereotipnemu razmišljanju ali posploševanju. V mestu Adelaide prebiva veliko priseljencev iz vsega sveta in zagotovo kdo od njih že samo mesto doživlja popolnoma drugače, kot ga mi.
Zaradi »osebnoizpovednega« pristopa bodo prispevki na blogu (pod temo lokalna in kontinentalna kronika) zagotovo prijetnejše čtivo tistim, ki nas že poznate in ste se že seznanili z našim »sajnirespaje« kapitalom. Zato blog v svojem bistvu nagovarja tiste, ki ste nas že navajeni, njegovo osnovno poslanstvo tako ni posegati po čim širši publiki. Je le sredstvo, s katerim zapolnjujem manko komunikacije z družino, prijatelji in znanci, v bolj prečiščeni in dodelani obliki, kot bi bil pogovor preko skypa, posledično pa upam, da je v zadoščenje in pomoč tistim, ki nas mogoče pogrešajo? Seveda, če je kdo tak, da ne bomo preveč samovšečni.
Med pisanjem v mislih pogosto odtavam na planinske poti, kjer smo skušali slediti svojim ciljem, na klopce v parku, kjer smo razglabljali o nas in naši mulariji, v kavarnice, kjer smo filozofirali o vrednotah sveta in v avtomobile, kjer smo razvijali teorije zarote. Zategadelj je tudi slovnica takšna, kakršna je. Trudi se biti kar se da po predpisih, kljub temu pa ji kakšna zadeva zagotovo tudi uide. A vsak bralec, ki bo po nesrečnem naključju slučajno prebiral te vrstice, je na strani dobrodošel. Če želite biti osel, ki ne gre nikoli na led, boste tukaj našli napotke za srečno življenje, saj boste kmalu spoznali, da je nekdo testiral že skoraj vse možne slabe scenarije tega sveta. Če želite spoznati skrite kotičke dežele tu spodaj, dovolite, da vas peljem na izlet! Če ste obsedeni z lekturo, krasno! Le javite mi spodrsljaje na mail spletne strani, da se učim iz svojih napak. Skratka, vseh komentarjev bom iz srca vesela. Slišala jih bom kot planinka, sprehajalka, kofetarica, voznica ali preprosto prijateljica, ki ne more verjeti, kakšno praznino lahko pusti odsotnost ljudi, vsej tehnologiji navkljub.
Zelena kronika je namenjena vsem, ki vas zanimajo okoljske teme in bi želeli spremeniti svoje življenjske navade, pa ne veste točno, kaj bi naredili in kako sploh začeli. V zadnjih nekaj letih je bilo moje delovanje v različnih društvih in organizacijah usmerjeno predvsem v širjenje osveščenosti in tudi v lastno učenje o trajnostnih, zelenih in človeku prijaznih praksah, ki so tako postale pomembne tudi v okvirih naše družine. Tudi v kasnejši prihodnosti želim delovati na tem področju, zato bom blog izkoristila za spremljanje trendov in sprememb na okoljskih področjih, predvsem v okviru Zero waste, Organic in Fair Trade konceptov. Dozdajšnje izkušnje so me pripeljale do spoznanja, da se stigma, da je takšno življenje dražje, pojavlja neupravičeno. Morda bodo zapisi za vas spodbuda, da se tudi sami podate po skrivnostnih poteh nazaj k naravi in če bo temu tako, bom vesela, da sem lahko na nek način prispevala k lepšemu svetu. Se pa seveda sama še učim, zato so sploh v tem delu komentarji izkušenejših in predanih posameznikov več kot zaželeni!
Čeprav zveni morda malce domišljavo, upam, da bo komu polepšalo dan ali pa ga vsaj pripeljalo do spoznanja, da se živim res vse zgodi. Sveža zgodba bo objavljena vsakih sedem dni!